| Napisal/a LORELLIA, v petek, 05. avg. 11 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Nad tvojim veseljem krožijo ptice
s kljuni kraguljev
in s kremplji
zaritimi v obraz.
Čeprav se pokriješ z nasmehom,
poznam tvoj poraz.
Imaš ga na robu zatilja
prižge se v odtenku oči
negibno sedi ti v naročju
plapola med lasmi.
Z večerom ga nosiš visoko
ob jutrih ga malo spustiš
globoko ga skriješ v družbi
v samoti ga z vodko gasiš.
Nad tvojim poletjem so zime
zataknjene v čas
in bolj kot je blizu ljubezen
večji postaja poraz.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
