|
|
Kronika |
|
|
|
Od Maja Živanovič
|
|
Kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in se končno ozreš
čez ramo, objameš s pogledom nebo
in vidiš za sabo vse, kar je bilo,
kar loči od vseh te ostalih ljudi,
to tvoje življenje, te tvoje sledi,
ki puščajo lastni koraki jih v tebi,
rane, ki v času zadajaš jih sebi;
kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in strgaš iz nje
svoje življenje stran za stranjo
in konec prepišeš s svojo krvjo.
Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
15:02 - 07.12.2005
Ljubila sem te,
čeprav te nisem smela,
zato, ker sem vedela,
da najbrž ne bo n...
Beri dalje...
-
18:49 - 24.05.2011
Jutro se je prebudilo,
sonce žarke pretegnilo.
Ptice v krošnjah so zapele,
rosno travo, bose noge pohodile.
Beri dalje...
-
13:14 - 25.02.2009
Mehurček zraka
ledu ujetnik, žarek
sonca ga reši.
...
Beri dalje...
-
10:06 - 06.01.2006
1 Bela v belem
ješ sneg iz dlani,
lačna dotikov
v ogledalu sneži. ...
Beri dalje...
-
10:32 - 03.08.2006
škatla se odpira, ker se jaz
odpiram. obrazi nosijo iskrene
nasmehe, ker jim v lase pripenjam
rože. s travnika, od koder se znova
Beri dalje...
-
12:56 - 05.02.2010
Pa povej mi ti,
sem res ti lepa,
in to zjutraj
ko sem brez ličil,
morda pa bolje je
zvečer z bleš...
Beri dalje...
-
13:50 - 20.05.2009
...
Beri dalje...
-
12:51 - 02.03.2005
Rumeno je sonce,
rumen je nasmeh,
rumeno je veselje,
rumena je sreča.
Naj bo rumeno! ...
Beri dalje...
-
21:10 - 21.10.2008
Ko sonce zaide
za goro
in mrak
poljubi dolino
prilezejo
iz brlogov
nočne ptice
in z...
Beri dalje...
-
08:43 - 16.04.2005
Čuden občutek. Bežati, teči in hkrati ostati. Na mestu. Ravno tam.
Mokrota mojih las se v vetru ne suši. Ker ga ni. Saj se skrivam.
Beri dalje...
|
|
|
|
|
