| Napisal/a tomm, v sobota, 16. apr. 11 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Odklenil srčne sem zaklopke
ženi mojega srca,
odkril sem novo ji svetlobo,
ki ni bila izvor neba.
Zaprta školjka njenega bitja
se sprostiti znala ni,
pomoč ljubezni od samote,
se v njej kot čustvo spremeni.
Prav tiho zlata rosa jutra
cvetu latice miri,
le moj pogled ji gladi lice,
ji v srcu novi čas budi.
Pogled se srečal je s pogledom
globoko v naju je pristal,
zatrepetali sta telesi,
omotičnost v sebi sem zaznal.
Približala se je prisrčno
objela moje je telo,
a v meni je kipela sreča,
živeti večno samo z njo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
