Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Morda je nekje daleč kraj,
kjer so ljudje človek človeku človek
namesto čemernih obrazov,
te pričakajo z nasmehom,
ponudijo toplo dlan,
sprejemajo s prijazno besedo.
Toda zakaj tam daleč ?
Pa saj jim sveti isto sonce,
tudi tam potujejo temni oblaki,
veje hladen veter, imajo zime,
pomladi, poletja, jeseni,
poznajo bolečine, solze.,
Celo iste veroizpovedi so,
vendar jim iz lic sije sreča,
srčna svetloba spremlja povsod,
takšna, ki prevzame duh,
ki jo pogrešam zdaj in tu,
med ljudmi ki jih videvam...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Vilma, v 06-10-2010 07:43,
1. Zakaj tam daleč?
Lepa pesem, čeprav malo trpka, pa saj takšno je postalo življenje. Živimo drug mimo drugega, pa vendar z neskončno željo po bližini, ki je noče biti.
(1 glas)
