Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Bel list na mojih črnih vejah si. Tvoje misli rišejo preteklost. Del sebe si pustil med stenami njenih ozkih hodnikov. V njej živiš. Sedanjosti si izbrisal stopnice, po katerih bi stopal nebu naproti.
Izgubil si se... na dnu izgubljenega te začutim. Nato zaigram tvoje novo telo... in ponovno boš rojen. Moje prsi bodo govorile... pristriži s prsti nekdanjih dni in oblikuj dlan. Prižgi nova jutra in iz modrega papirja izreži zvezde za njihove obraze. Tvoje sonce naj bo škrlatno. In morju obleci majhen rumen plašč, z najmanjšimi žepi. Vanje bom položila tvojo tiho igro, ki jo molčiš... Na koncu ti bom prišepnila... zapusti belo barvo. Postani črn list za moje črne veje. Umri preteklost in stopi na oder sedanjosti...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
