| Napisal/a rožica, v nedelja, 27. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Igra narave nas je ustvrila,
nam življenje snovala, telo oblikovala,
čustva podarila, pa še srce odkrila,
bila je kakor lepa vila, s paličico vse pokrasila.
Kaj bomo z življenjem tem,
to je kakor ples dveh teles,
glasba nam poje, mi pa bežimo,
novim zmagam naproti hitimo.
Kaj nam bode telo, kakor kup gmote,
imenovno meso, ni dosti od igre te,
le hrepenenje, za užitke mu gre,
pa še to , enkrat konča se.
Čustva kakor luč,
obdajajo nas, so življenja ključ,
odpirajo vrata osebe naše,
niso zavesa na oknu sveta, so naša celota.
Srce je motor obstoja našega,
vzdržuje življenje posameznika,
izliva čustva telesa, ljubi življenja čudesa,
tu se igra narave konča, ravno tako življenja pravljica.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
