| Napisal/a monikap, v sreda, 02. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Oprosti! ker ti misli bežijo od mene,
kot da živijo tam, tišini rojene.
Se v stihe pretakajo, v dneve sanjave,
ne želijo izpuhteti v temo pozabe postave.
Oprosti! da ime moje na tvojih ustnah spi,
noč divjo pričara, vsak dan pozlati.
Odpira ti vrata poljan svobodnih sanj,
tesnobe ti čuti grenijo sen tvojih iskanj.
Oprosti, da zame v sebi biješ težek boj,
poskušaš ostati zbran in sam svoj.
Negotovost izmika ti tla pod nogami,
ponos, odločnost te slika, močni v upih nismo sami.
Okrog mene se vije neviden k nebu zid,
okameni vse tvoje čare, zate jemlji mi vid.
Srce nič ne sliši, čutiti ne ume,
pusti se ljubiti, a ne bije za te.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
