| Napisal/a mary_86, v ponedeljek, 19. okt. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Moje srce se vsakdanjim izzivom ne da, ljubi ga bolj kot boga. On njegov je čisti cvet, cvet sreče je njegove.
Zalivala ga bom, dokler mi moč bo dala, nikoli ga ne bom nagnala, v objem se mu bom podala.
Saj moje srce, le njega hoče. Le njega si želi, le z njim deliti noči.
Noči padcev in vzponov, z njim si želi. Da ko pade ga pobere in ko previsoko je, na realna tla ga spusti.
Takrat pristane in se zbudi, spozna kaj mu ponujeno je, da če to oddide, nikoli več ne vrne se.
Ne pusti srcu, da le hrepeni, ne pusti, da trpi. Prepusti se ljubezni, uživaj z njo vse dni.
Saj je danes le ljubezen tista, ki nas pokonci lahko drži, da ne pademo pregloboko, od vsakdanjih stresov in skrbi.
Ljubezen je prijateljica, ki vedno z nami bo, ki nas nikoli zapustila ne bo, z nami delila srečo in nesrečo bo.
Zato ljubezni se danes predaj, čuvaj jo in jo spoštuj. Ostani z njo za vekomaj, delita skupaj si življenjski raj.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
