Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ko mojo prvo pesem je prebrala
je mama v smrtni grozi pobledela
se proti nebu srepo zastrmela
in vsa v solzah žalostno dejala:
»Bog, moj obraz odslej ne bo več veder
me stalno kazen tvoja bo peklila,
zakaj pesnik?, bila mi bolj bi mila,
če bil bi šantav, škilast ali peder.«
A Bog ji ni uslišal prošnje mile
pustil na zemlji me je kot poeta
in zdaj napenjam prav vse svoje sile
da bi iz duše pesmi se izlile
a po napotkih cehovskega sveta,
jo opajam z vinom kaberneta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Matej, v 24-12-2014 13:04,
1. Poet
Še ena odlicna mojstrovina Mojmira. Cestitke, izredno všecna pesem, vklesana v sonet - Dve, dve tercini - jambski enajsterec. Rima v kvartetnem delu je oklepajoča (abba, cddc), v tercetnem pa svobodna, ni pa verižna (efe, eff) Zelo dober vsebinski rez !!! Tako prisrcno lepa, kot to zmore (le) Mojmir.
(1 glas)
