Gravitacija je priklenila vse njegove misli na dno duše.
Stopicljajte z menoj, čutim dom.
Povsod. Okoli nas.

Siva bom gospa,
na klopci v parku bom sedela,
v moji dlani bo le star kruh za golobe,
v mislih mojih pa le tvoje so podobe.....
Beri dalje...

Danes tu jutri tam,
vedno nekje in vedno ti
s svojim očesom gledaš,
opazuješ, določaš...

V amebo je pljusknilo zeleno lepilo.
In rdeč omet.
In modri sij.
In bele rjuhe.
In mavrični tram iz gabrovega lesa.
In ame...

...

Smaragdno nebo razrašča
roževinste lovke
v bit mokrih želja
dekliškega dela dneva.

Rad gledam, ko sedim
bilo kje na klopci,
kako oči hite
po ljudeh kot mali zlobci.