Spet je dan brez tal,

in ne vem kje sem,
pišem morje ti besed
in čakam, da bo kaj potem.
In ni, seveda ni.

Vse kar napiš...

Zlatasta svetloba, kot zvestoba.
Brez načel hodi sama, bledoba.
Bujnobarvno se oblikuješ sam,
da nisi izsesana ...

Ležim tam, kjer vsaka travna
bilka pripoveduje svojo zgodbo.
Poslušam hitenje deževnice
čez travnik moje nove pesmi.<...

In ko jočejo zvezde,
tudi jaz bisere točim...
...in ko zapiha veter, nežne sape....
tudi jaz izdahnem melodijo srca.... <...

Utrgalo se je nebo,
pade belo perje na moja bleda lica,
solze pod vekami in bolečina,... 
obup mojega...

Nežna ročica, drobcena dlan,
nasmeh iskren jo kliče k sebi,
da začutil njen bi objem,
spoznal, občutil solze...

Tik pred tem sem,
da zabijem si žebelj v glavo,
dovolj močno,
da zdržal bo moj težak portret,
ki z lastno materijo tako
d...

So leta se zvrstila mi
v eno dolgo črto,
kot reke nepoznana pot
so me vodili kruto.
Vsaki dan je bil enak
...

pogrešam materino znamenje
ob tvojem popku
ko se dviga in spušča
v ritmu tvojega vonja 

Imajo utrujene oči,
od sebe ne spustijo niti glasu,
povsod samo bolezeni in kri,
ne najdejo pravega miru.