Trganje resničnosti,
ko se nebo cedi v valovih
na moje nezaščitene lase
v mojo nezaščiteno notranjost

umika se v hišo najglobje v klet
bi ne poslušal padanja vode
zamolčal bo počival pravi
ne more gledati umiranja svetlobe
že v...

V večni noči tavam,
z lučjo v roki, vodim
izgubljene duše v noč...

Kot jaz tudi one trpe,
vedo brez mene so izgubljuene
i...

Kje si, kam si se izgubil?
Si morda pod kamen hladen
sebe potopil?

...

Letim, letim!     In ničesar se ne bojim!
Poglej, poglej!   In nikar se mi ne smej.
Tik, tak... &nbs...

Z balkona je opazovala mimoidoče,
si poskušala zapomniti obraze
in si izmišljala imena.

Chantal.
Marcel.
Emma.
Adele...

Častitljiva, spoštovana, že nevzdržna krotkost dni,
ko samevam, ko samevaš, in prav nič se ne zgodi.
Daj, odmrzni te kazalce, naj vs...

Cvet s svojo korenino
se rojeva z letnim časom
v drugem pred očmi umira,
da bi zopet vnovič izrasel.

S takšnim ...

Pesnik leži, ne more zaspati,
v roke prime papir, začne pisati.
Piše o dnevu, ki se zaključuje
in deževju, ta s...