...Oh...
...kako bi te popeljal tja...
...daleč stran od sveta...
...tja kjer se sanje rodijo...
...in misli lovijo.....

Sledi puščala je pot siromašne,
vojaka hrabrega nos'le ga pokončno.
Omagale so misli mu nejasne,
kot preje tanke skrivale neskončno....

Čukasto sem gledal,
ko beseda je tekla o ježih v želodcu,
ko ljubezen prelevi se v občutek

Raztrgala bom kožo s tebe, sežgala ti srce in vrgla ga v prepad, brezsrčno!

Hodim naprej,hodim po sebi
teptam se s korakom
korak me ubija, ponos mi umira.

Ostal sem sam kot zrno v morju
nikjer ...

V navalu sladkobe sem se vate zaljubila, čustva na pladenj položila, tebi ga servirala, ni všeč ti moja specialiteta, manjka popra in vegeta.

Ni me čakala v preddverju življenja,
ne na končni postaji v polmraku luči.
Ne na peronu. Vlak tiho drsi...
Sneg v kosmih ...

Velikokrat sanjam o tebi,
tudi ko nisem ravno pri sebi.
Prav te sanje ne poznajo špranje,
skozi katero, bi utekel in se kam ...

Tone kit
pod tone oceana

Grize slano razprostorje

Na dnu
vstopi v novo morje

Odprla so se notranjim očem
svetlobna telesa vseh božjih tem,
naenkrat zagledam nevidne ljudi,
premočna svetloba od njih me ...