Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od srecka
|
V megleno jutro odprem oči,
ko ura me zbudi.
Čakam sonce, da se pokazalo bo
in v nov dan me popeljalo bo.
Sončnih žarkov res se veselim,
ker z njimi dan lepše preživim.
|
Beri dalje...
|
|
Od laval
|
Sramota,
zrdel obraz,
slepota,
pohota.
Zavist,
zavihan nos,
ljubosumje,
togota.
|
Beri dalje...
|
|
Od laval
|
Nesmisel logika,
vladar denar.
Denar vladar,
vladar prevar.
Kvantiteti klanja,
nič kupuje.
Cenenost sranja,
kič kraljuje.
|
Beri dalje...
|
|
Od jazelake
|
Sedim zlomljen, premišljujem.
Kaj storiti, kako se odločiti?
Vse imam se pred seboj,
jaz pa razmišljam o smrti,
pogubi in žalosti.
Ko se porodi mi taka misel,
poslušam, razmišljam.
Ko se pomirim, kot prerojen,
stopim iz sobe.
|
Beri dalje...
|
|
Od disen
|
solzne oči krvava duša
vsi obrnejo se stran noben ga ne posluša
hladna so jutra hladne so noči
vse to človeka čaka ko se iz sanj zbudi
ne vidi izhoda ne vidi tiste roke
počuti se kot da umira na obroke
kamor se obrne črnina na ishodih
potolčen je do konca išče srečo v bogovih
a sreče več ne najde pada zdaj po tleh
le redko gdaj v sobi sliši se še tisti smeh
visoko nad nami besno se nebo odpre
|
Beri dalje...
|
|
Od ska
|
Mesto.
Če se obuvaš v reko,
potem me zapelji s svetlikavo poltjo.
Čez boke
me zadrži, ko rastem skozi zenice,
da scela zabrazgotinim jutra tvoje gladine.
|
Beri dalje...
|
|
Od Akir
|
Prazna gošča, cvet puščav,
vonj lepote, cvet je trav.
Star heroj, tristótih slav.
Kaj počenja? -Išče prav.
|
Beri dalje...
|
|
Od Akir
|
Ko zaslišim šum peres, moja mala ptica,
ko se dvigneš do nebes, sonca si kraljica.
Kam odplavala boš zdaj, si leteča riba?
Dolga bo ta pot nazaj, veritas de vita.
Rdeča se prav smešna zdi, če si vsa zelena,
morje mirno valovi, kje je morska pena?
A svet se kar naprej vrti, luna je že bleda,
ko te stiskajo skrbi, zvezda nate gleda.
|
|
Od bepohnka
|
Poslušam intrigantno kričanje neskočne črnine teme, gledam razočaranega angela ljubezni, kako premetava poteptane emocije iz enega kota sobe v drugega,
ter čutim histerijo izgubljenih duš, ki plavajo po Mariborski kanalizaciji.
|
|
Od ska
|
nikoli ne moreš povsem splameneti v horizontalo
tudi če jo oviješ tako da ti noge bingljajo
čez jutro proti večeru
in kasneje še morda
preko mraka
vse do globokonočja
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Sivo nebo brez ptic.
Siv avto in
siva cesta.
Peljem se v službo.
Vklopim gretje,
kondenz mi odkrije pogled na ljudi.
Dolgih korakov hitijo v mesto.
|
Beri dalje...
|
|
Od ska
|
Čez korce globokonočnih streh
se lahno preceja bolj apnenčasto jutro.
Skromno obuto.
V brezbarvje zvonov.
Kaplja...
Tudi takrat, ko se bom cel
skrčil v verz,
ga ne bo niti za srago
več.
|
|
Od bladerunner
|
šele takrat, ko ti zmanjka solz spoznaš,
da nimaš pojma kaj je to bolečina.
šele takrat, ko izgubiš vse kar imaš,
imaš vse, kar je pomembno. Bližina.
šele takrat, ko se prepustiš, ko si list,
ki ga nosi divja reka življenja,
najdeš pot in na poti ljudi.
Med ljudmi spet poti. Vsaka lepa.
|
Beri dalje...
|
|
Od bladerunner
|
Prsti drsijo prek kože papirja.
Mehkoba oblike skrivnostno vznemirja.
Kot da so vklesane besede opojne
v večnost. Ležijo, smehljajo se, voljne,
da ljubiš se z njimi. Telo daš jim, dušo.
Natočiš si kupo iz verzov, da sušo,
ki grlo razpara kot noži puščave
za hip potešiš. Le za hip. Kakor sanje.
|
Beri dalje...
|
|
Od ska
|
sedaj zimuješ
pod slepo pego zvezdnega pigmenta
sredi brloga
razpadlega prostorja
dokler ne presnoviš
zadnje kepe rjastega pomena
globoko iz želodca
|
Beri dalje...
|
|
Od Ashru
|
Pripadnik osovraženega podzemlja,
tavaš iz kota v kot,
tuje oči te pohabljajo,
vendar ni fizičnega stika,
ne razumeš, ker ne moreš,
tvoja podzavest je tvoje vse,
mindpower,
manipulacija misli,
za vsem tem sistemom emocij in strahu stoji on in te preizkuša,
priklene te v prisilni jopič, kot v norišnici,
čaka in pritiska gumbe.
|
|
Od MIP
|
Črna, siva, modra ali bo rdeča? Je na mojem kolu vendarle sreča? Ko ga zavrtim se zmeraj ustavi, vedno in znova na enaki barvi.
Pomaknem se vrsto naprej, da sem bližje, spustim jeklene vrvi srca k tebi nižje, namerno preslišim čustveno opozorilo, ponudim ti svoje zarjavelo krmilo...
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Sanjam tvoj dotik.
S prsti rišeš
po mojem obrazu
slike
pastelne
pisanih barv.
Nežen dotik jutranje rose.
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Praviš, da pišem lepe pesmi.
Pravim, da so tvoje besede lepše.
Tvoja čustva,
iskrena
čista
surova
organska
globoka
čudovita
citiram:
|
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 20 - 38 od 10531 |
|