Ko je avra tvoja mojo vzela,
kmetica je na njivi osat plela,
se zbodla in sočno je zaklela.

Beri dalje...

Ko v jutru zaspanem se sonce je prebudilo
svoje nežno toplino na kapljice  je zlilo.
Ko kapljice s svojimi žarki nežno boža
Beri dalje...

Z nasmehom sem zašil
vse skrivnosti na mehke ustnice,
ovite v tišino plesa
nemirnih atomov.

Opazila sem vas
vi samotni jezdeci
tega sodobnega sveta.

Samotni jezdite
skozi puščavo življenja,
morda ...

Komaj čakam na poletje,
da na morje vzamem spalko, šotor
in za doživetje
mlado intelektualko.

V čolnu bosih nog sva se vozila,
Negibna laboda, vsak s svoje strani,
Vrat vsločen, tišina, jokave oči,
Ni roka se žejna vode dotakn...

Tako si moj,
a več kot jaz;
kot nek opoj,
ki ga vzel je čas.

Najbolj te ljubim,
ko doživiš kak srčni
napad v mojih sanjah.

Potem se zbudim z
rdečimi lici. Ne da se
...

Sem hodila in hodila,
nisem vedela kam grem.
Pač. Toku sem se prepustila,
da bi videla kam gre.

Sij lune že mesto obliva
ko v dalji luči se blešče
tam daleč nasmeh se tvoj skriva
in srce se sreče zave.
Poti so sam...