Vosek stopljeni moje so kosti,
mi dim kot duša, izpuhti.
Plamen mi ugasne, več ga ni,
me veter ponese v žarku Svečine noči.
<...

O človek ti skrivnostno bitje
mučiš se in pehaš za spoznanje
postaneš suženj svojemu telesu,
ker ne uvi...

...

… in ostal je le pepel
tiha luna, zasidrana v tvoj odsev
jate ptic, razbežane v globoke rane

...

Ko zmrznejo užitni plodovi
in slečejo obleko gozdovi,
si zrela, da te ne pozabijo
spoštovati prihodnji rodovi.

...

Borim se proti ljubezni,
poskušam jo zatreti.
Ne želim, da me prevzame,
ker je ti ne čutiš.

Ne čutiš kamenja v ...

zakaj so moje sanje slabše od resničnosti
vedno več nas umira na kavljih, ki visijo iz neba
draga moja, ki me imaš nabodenega na vilici Beri dalje...

Božajoč šepet večernega vetra
iz dreves narek preslišanih besed.
Sit lakote glasno hlastam po ostankih dneva
i...

Polna energije,
vedno brez ovire,
korakam v vsak nov dan,
tako v vesel, kot v zaspan.

Sivina zemljo
stiska, rosi ležernost.
Postelja diši!