Ima svoje ime, svoje obličje!
Sam hudič je poklical svoje biriče
v travmi noči spoznanja laži dejanja,
ki se ponavlja. Beri dalje...

...

Razpršene kapljice. Vonjave
omamno sitijo gomezljave
predele lakotne notranjosti.
Nagiba horizontne daljave. ...

V meni se dogajajo čudne reakcije
Kar naprej v srcu potekajo kolonizacije,
Na poti ne vidim nobene merkacije,
Življenje je obarvano...

Vedno potujem.
Tudi kadar sediva
in me gledaš v oči
potujem.

Nežno brišem krivdo s svojih kolen.
Izsušene želje pa praskajo po koži
kot drobne žiletke neusmiljenega vprašanja:
zakaj jaz???
Beri dalje...

Izluščiti želim
iz apna
v svojem srcu
še zadnji skriti pomen
stalnice jutra

Na listih je bela manifestacija miselnega procesiranja v kozmosu brez pik. Piš. Gnev.
Bliža se intrigantski mislec s sijočo violino in se čudi...

Po polnoči
je svetla noč,
lišček gostoli
zazrem se v luno,
roteč rekoč,
slišiš naju li?

Steklene zarje so te pobožale.
Kričeče so me zbudile iz spanca
in stekla sem bosa mimo vrtinca luči.
Drsela sem z mozaiki cest,
Beri dalje...