Ne morem verjeti
da toliko ljudi
ne najde besede,
ki dvoje živi.

Odvija se hitro
prehitro vse
odn...

Na travi ležim
in gledam v modro nebo
moje vroče telo
prežeto je z močno strastjo
krčevito hrepenenje
str...

...

violina.

Na avtobusni postaji sm si kupu vozovnico za nebesa.
Na meditaciji sm si zrihtu diplomo iz stresa.
Igram fer igro – zmeri strelam n...

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

Iskrena, prijazna, iskriva, vabljiva,
je pesem, ki času kljubuje.
Besede domače, kot slastne pogače,
ko kako...

skozi
prosojnost kože
prodirajo misli
oprane
v jutranji rosi
počasi drsijo

Že davno je minil najin  čas,
so ohladila se čustva,
besede zamrle.