Odpiram novo delavnico: pisanje pesmi na fotografijo. Več o tem v temi NOVE IDEJE

Fotografijo, ki jo predlagam za začetek sem poimenovala: Violinistka

Pomanjšana fotografija:




Predlagam, da se fotografije tedensko menjajo, torej 4 v mesecu.
Seveda, pa je to le moj predlog, bom zlo vesela vaših predlogov, mnenj

Lp Dalila

čudovitost je
ko te čakam dež
srce zabrenka


vzhičena sejem
zvoke nebo že zori
bo odvrglo plod


Razkrivajo se mi samo haikuji..in sem zdaj malo v precepu, ker bodo "razmetani" po dveh delavnicah, ampak s tem najbrž ni nič narobe in se brez zveze obremenjujem. Jih bom kar pustila tukaj

Biba napisal:

CITAT:
čudovitost je
ko te čakam dež
srce zabrenka


vzhičena sejem
zvoke nebo že zori
bo odvrglo plod


Razkrivajo se mi samo haikuji..in sem zdaj malo v precepu, ker bodo "razmetani" po dveh delavnicah, ampak s tem najbrž ni nič narobe in se brez zveze obremenjujem. Jih bom kar pustila tukaj

Oooo, super Biba, tudi haikuji so lahko dobra iztočnica za naprej....

Lp Dalila

Hvala! (Da bom navdih? Ajaa - sama sebi..)

Dalila - odlična ideja, res odlična. Zelo zelo zelo všeč. Pridna!

No, moj prvi poskus na sliko violonistka:

Notne misli.

Glas neba ... se širi
skozi svetlobo ... vame.
Bodalo teme z rojstvom
svetlobe ... zame.
Mehčanje otrdlin.
Čakanje na ostrenje čutil
v igranju na strune jasnih oči.
Glas mi zatrepeta.
Izrečem se.
Sem svoje največje darilo.
©e bom igrala to simfonijo.

... violinistka, se opravicujem. Se zgodi.

Biba napisal:

CITAT:
Hvala! (Da bom navdih? Ajaa - sama sebi..)

Tudi lahko...

Mene je navdihnila prvotno fotografija in nastal je haiku:

Vonj svetlega dne...
brez besed, nežno vabi
me v neznano.


"proces" se je nadaljeval v tole:

Vonj svetlega dne, v neznano, nežno vabi
Iz razpihanih besed, ki jih veter ugrabi,
Violine zven, otožnost zvabi.
Vonj svetlega dne, v neznano, nežno vabi
V strunah vzvalovijo, občutki v pozabi
Njih melodijo, lok srca uporabi.
Vonj svetlega dne, v neznano, nežno vabi
Iz razpihanih besed, ki jih veter ugrabi...


Kaj bo pa sledilo, pa pojma nimam

Tina napisal:

CITAT:
Dalila - odlična ideja, res odlična. Zelo zelo zelo všeč. Pridna!

No, moj prvi poskus na sliko violonistka:

Notne misli.

Glas neba ... se širi
skozi svetlobo ... vame.
Bodalo teme z rojstvom
svetlobe ... zame.
Mehčanje otrdlin.
Čakanje na ostrenje čutil
v igranju na strune jasnih oči.
Glas mi zatrepeta.
Izrečem se.
Sem svoje največje darilo.
©e bom igrala to simfonijo.

Me veseli Tina

Notne misli so mi zelo všeč - veliko povedo in želim ti, da še naprej igraš to simfonijo!!!

ok - izziv je vabljiv - verjetno bi morala zadevo pustit malo stati , da se spuca ... a vseeno - tule torej prvi navdih (res samo poizkus)


--------------


Coté obscure
ali kdo (se s kom) igra


Se bliža mesto
Da poljubi njo
Angela v črnem

Je ob križu zlo?
To malo dete
Zgolj spomin


V oblakih koža
Guba skrite veke
Jo slišim veter

Spev globin

mathea napisal:

CITAT:
ok - izziv je vabljiv - verjetno bi morala zadevo pustit malo stati , da se spuca ... a vseeno - tule torej prvi navdih (res samo poizkus)


--------------


Coté obscure
ali kdo (se s kom) igra


Se bliža mesto
Da poljubi njo
Angela v črnem

Je ob križu zlo?
To malo dete
Zgolj spomin

V oblakih koža
Guba skrite veke
Jo slišim veter

Boj globin

Zelo lepo Mathea...leze v globine...

LP Dalila

z lokom režeš nebo
nekim nedorečenim sanjam-
belo v črnem

vedno si znala
tako lepo zaigrati
zvok rose v kodrastih laseh
prstov na bokih
jezika na vratu
evforij
in razdrobljenih iluzij

jaz pa sem želela
samo
poljub
pa četudi samo na lice


(le neko eksperimentiranje. bi mogla delat za faks... pa je to bolše)

Sama,nesrečna,žalostna zdaj,
čaka na nekaj,sama ne ve na kaj,
misli ji tavajo,glas strune doni....
ptice poslušajo spev,
v mavrici vidi se odsev
nesrečne ljubezni odmev...
Zvok violine naj zbriše solze,
veselje prinese v njeno srce,....

Z novim jutrom nov dan se začne !

gor dol !
gor dol !
vlečes lok
gor dol !
drsijo prsti
s široko odprtimi očmi zreš v daljavo
iz glasbe vstajajo slike
igraj
še igraj
gor dol
gor dol
gor dol

aha mathea

Djali so mi,
da naj igram,
da naj gosli
vlečem,
dokler ne izidejo.
Igram in igram,
glej kako velik križ.
Igram in igram,
oblaki se že nabirajo.
Igram in igram,
kaj že prihajajo?
Igram in igram,
do kdaj naj vlečem gosli?

LP Pripovedovalec!

Padam v brezno
ko s strunami trgam nebo
mu dajem zrelost
mu dajem smisel misel
da ni peresa ki me ponese
višje od tega kar živim
se predihujem iz dneva v dan
nebu dajem smisel ga lomim
s strunami poveličujem
upravičeno se bori zloba z
Ljubeznijo jo vnašam vase
transformiram vate
človek z mojega planeta te še nisem
srečala se me bojiš se
oddaljuješ v vodi
ki je še nisem pila.


Vsaj mislim, da sem to pesem pisala na to temo.. Danes se mi namreč zdi, kot da bi jo pisal nekdo drug... Ampak izgleda še kar smiselna. ??? (ti vprašajčki so zame)

biba, ker se tvoja pesem bere kot drsi violine lok po strunah, ne rabi predaha (saj ves, kaj imam v mislih je zvok, ki jo ustvarjajo prsti virtuoza, v tvojem primeru virtuozinje, prelep.

lp, ajda

Matej, djali so ti da igraj in ti igraj, dokler se tvoji prsti ne utrudijo.
lp, ajda

Me veseli, ajda, da te je glasba pobožala po ušesih, da imaš še cele bobenčke in ne-jezo zaradi moje pisave


Mislim, da je čas za novo fotografijo, zato sem izbrala eno, ki se me je dotaknila in me ne spusti, tj. Čisto sam: http://www.slo-foto.net/galerija_slika-17038.html
(ne znam ustvarit direktne povezave, bi prosila, naj to stori kdo, ki obvlada in zraven pove še postopek).

Najbrž se pa lahko zmenimo, da pišemo tudi na prejšnjo sliko, ne?

Večer navdiha,
Biba