Zaprte veke.
Nisi ga ugasnila.
Sonca. Še žari.

HAIKUJSKA PENTLJA

molče trepetaš
zaradi minljivosti
zapira se cvet

*
zapira se cvet
ogledalo za tvoje
tihe trepete

*
tihe trepete
prenaša misel lačna
tudi na tvoj cvet

*
tudi na tvoj cvet
gre prah s sive ceste
molče trepetaš


opomba:
če posameznim haikujem v pentlji (vsak izmed njih naj bi bil samostojna pesem, čeprav se povežejo v zanko in se vrnejo na izhodišče) odvzamem zadnje verze, dobim "nehaikujsko", navadno pesem:


OGLEDALO MINLJIVOSTI
Molče trepetaš
zaradi minljivosti;
zapira se cvet,
ogledalo za tvoje
tihe trepete
prenaša misel lačna.
Tudi na tvoj cvet
gre prah s sive ceste.
Molče trepetaš.


k

Pretaka se čas
skozi ritme življenja.
Jezu ni nikjer.

k

premrle roke
ob zaključku poletja
podrezam v pepel


K

dolgo čakanje
je odtekanje časa;
utrujen pogled

Bleščava zlata
na ovenelem vratu.
Ne kupiš časa.
*
Tisti trenutek
pravočasno ujeti ...
in sanje so pot.
*
Balvan na cesti.
Zdi se kot konec poti.
Samo nov izziv!
*
Odtisi dlani
na stenskem ogledalu.
Soba skrivnosti.

Pretaka se čas
skozi ritme življenja.
Jezu ni nikjer.

Žareče zlato
med črnimi smrekami.
Jesen jeseni.

k

mesarska deska
podlaga za morijo
v imenu boga

k

črnina mlaja
porodi prvi krajec
brstenje ščipa

Kako pogrešam
tisti dan, ko sem želel,
da hitro mine.

LP Matej!

želje res niso
pospeševalniki dni
so črna luknja


lp, aja

Življenje je temno
pride luč
da mi pot razsvetli


Pot razsvetljena
po njej rad stopam
naokoli pa temnina

Pride ona
razsvetli ozadje
temnina izgine

Živlenje je lepo
ona je lepa,
a čas se izteka.

Na obrazu nama riše sledi,
oba se starava
ljubezen pa ohranjava.

Otrok polno,
vnukov mnogo,
midva pa odhajava.

Čas je da odideva,
temnina se dela,
luč ugaša.

Ljubezen ostaja,
temnina se vrača
za vedno ostane.

Pot drugi bodo prehodili,
midva sva jo načela,
smrt naju bo vzela.

Hvala vsakemu listu,
vsaki sapici
in žarku sonca.

Hvala za življenje
lepo,čudovito
sedaj končano.

Adijo ljubezen,
živjo na onem svetu,
čakam te!