ze dolgo nismo odprli nove teme v delavnicah ...
nekaj me je zamikalo - tole

PETVRSTICNE PESMI

torej :

- pet verzov
- brez locil
- samo male crke
- tema: mir


zakaj brez locil in samo male crke ... zato ker se mi zdi; da bi bilo fino poenotiti nekatere stvari; ceprav se na prvi pogled zdijo umetne ... da bi potem lazje primerjali in razvijali

gre le za vajo

navodilo pa naj bi bilo : originalnost in sporocilo

mathea, ocitno ima noc svojo moc in porodila se ti je ideja za novo temo v delavnicah, da nas malo prebudis. Pri pisanju haikujev smo se vedno ustvarjalni, druge teme pa bledijo. In veselo na delo.

lp, ajda

šepetanje dneva se mi
zaljublja v noč utrnjenih
prebliskov in prebliske
utrinkov noči zaljubljam
v dnevni šepet

-------------------------------------

zemeljsko miren
sleherni sipam filing miru
kot neki bog
ko sipajo name iste kristalne kaplje
jaz sem bog yo men

nekaj poizkusov ... povdarjam, da gre za vajo ... za iskanje .... za igro z moznostmi .... za mezikanje .... za kopanje v rudnik .... in za metanje perja v zrak .....




vdihnjen zrak blokada
prilepi pljuča na membrano
um na off
utripanje lebdenja rojeva
medeno idealiziranje reminiscece

-------------------

v kvadratu praznina
v krogu tišina
na črti ravnina
z roko v roki
potrkljajva po trikotniku

--------------------

če vse ceste vodijo v rim
zakaj vse ceste ne vodijo v mir
rimljan
mirljan
ker prvo ni res

----------------------

miriado
nemirov
mirilec
mirno
miri


(no ta zadnja mi ni vsec - pa naj vseeno bo tu)

svit ... zanimivo

šepetanje dneva se mi
zaljublja v noč utrnjenih
prebliskov in prebliske
utrinkov noči zaljubljam
v dnevni šepet


vsec mi je zaokrozen sistem - ki ponazarja neke vrste mir - zadovoljstvo - ceravno je samoumevno da prebliski niso le mirni ....

vsec mi je poizkus tega ritma
in preobrat v tretjem verzu


-------------------------------------

zemeljsko miren
sleherni sipam filing miru
kot neki bog
ko sipajo name iste kristalne kaplje
jaz sem bog yo men


ta mi je vsec v lahkotnosti a me ne preprica do konca
kot da se prevec zatika
malce na silo
predvsem pa me zmoti tretji verz - ce ga ne bi bilo bi bila pesem morda mocnejsa - tako se mi zdi

Hm pa da sproban nov sistem pisanja hehe


stopam skozi mrtva morja
in iščem poletje
skozi katerega
že dolga leta
vedno znova obujam spomine.



oblačno vreme
v meni prebuja nemir
in dovoli
vsem dvomom
prihod v moj svet.



nevidna smetana
na zlatih peščinah
in temačne podobe
prebujajo misli
ali pa je to le oblak.



Hm kar zanimivo pisanje no upam da sem razumo navvodila pisanja,drugač pa meopopravljajte

®elim vsem lep dan in lepo Martinovo
Sayonara

šepetanje dneva se mi
zaljublja v noč utrnjenih
prebliskov in prebliske
utrinkov noči zaljubljam
v dnevni šepet

svit, ta mi je fuul všeč


pa še moj poizkus v peti minutah:

mrmranje v ozadju pogleov
nežno drseče
izgovarjava besede
zapletava se v belino
neskončnost miru

mathea,
če vse ceste vodijo v rim
zakaj vse ceste ne vodijo v mir
rimljan
mirljan
ker prvo ni res

Ta mi je neverjetna. Originalna in sporočilna.Morda se zdi, da je rimljan, mirljan malo vsiljeno vmes, ampak je pa dejstvo, da prva trditev ne drži samo zaradi "rimljanov, mirljanov" oz. prvih je preveč(asociacija na vojščake) drugih premalo-pacifistov. Torej sta 3 in 4 kitica odgovor. Ne vem, meni je ta pesem: Bravo!

Prva mi ni všeč, morda si res "kopala v rudniku", ampak očitno ne nepravem mestu. Ta pesem mi je "tuja". Kot, da trde besede in tujke ne pašejo k temi mir.

ta pa je zelo zelo dobra:

v kvadratu praznina
v krogu tišina
na črti ravnina
z roko v roki
potrkljajva po trikotniku

Dva, ki najdeta svoj mir v trikotniku. Zanimiva simbolika trikotnika>v grški antiki znamenje za žensko in moško spolovilo. zanimivo.

Zadnja mi pa tudi ni všeč.
miriado
nemirov
mirilec
mirno
miri
mi preveč deluje v stilu "peter pa petra prideta po preste"

Roberto,

stopam skozi mrtva morja
in iščem poletje
skozi katerega
že dolga leta
vedno znova obujam spomine.
mi je všeč! edino namesto "skozi" bi bolj pasalo "zaradi" (se mi zdi)
Ostali dve sta mi premračni...
Pa tudi se mi zdi, da bi bilo lepše, če bi ne bi bila vsaka pesem samo v enem stavku. Vsaj ko berem ostale pesmi vidim, da bolj vžge.

emily
mrmranje v ozadju pogleov
nežno drseče
izgovarjava besede
zapletava se v belino
neskončnost miru
besede, ki kar spolzijo, v pozitivnem smislu. Edino pretirane sporočilnosti ne vidim.
Aja pa hvala za fuul

zemeljsko miren
sleherni sipam filing miru
kot neki bog
ko sipajo name iste kristalne kaplje
jaz sem bog yo men

mathea, sem nekaj popravil, da se ne bi zatikalo, meni je bolje:

zemeljsko miren sleherni
sipam filing miru
sneženje
name sipajo iste kristalne kaplje
bog sem amen

Yo men

ja tudi jas mislim da pesem v enem samem stavkiu ni ravno pesebej izvirna...čeprav se sicer da napisat vendar se večino pomena razgubi...

lep dan in sayonara

Svit - se kar strinjam s tvojim razmisljanjem ...

tisti rimljan mirljan je malce vsiljen - ceprav, se mi je na nek nacin zazdelo da ni tako vsiljeno ... saj mirljan zveni skoraj kot neki neznani leteci predmet - in sem ga zato namenoma postavila ob rimljana



ja ; zadnja tudi meni ni vsec .... in sem jo zato pustila .... nasilje nad besedami nikoli ne more delovati dobro ....

edina stvar kjer se branim je prva pesem ... kjer mi ocitno ni uspelo - kar pa sem poskusala; je bilo preko trdih besed vseeno vnesti obcutek miru - oziroma nekaj kar poznam .... tisti zablokiran dih.... ki pritiska na telo od znotraj .... in mi prepreci da eksplodiram na ven .... samo verjetno tudi s to razlago ni cisto jasno o cem govorim

vsekakor super hvala .... meni je ta nacin komentarjev res vsec .... hvala za idejo

emily -

mrmranje v ozadju pogleov
nežno drseče
izgovarjava besede
zapletava se v belino
neskončnost miru


lepo - pa hkrati morda res malo na hitro

nekako nisem zacutila miru ... pac pa idejo tega miru ... zeljo .... ali pa spomin - ali pa po drugi strani vznemirljiv nemir

vsekakor mi je vsec
"mrmljanje v ozadju pogledov" -

roberto .... super da si se prikljucil tudi tu ... nekako pa se se iscem in ne najdem v tvojih predlogih tistega ; kjer bi rekla ; ja ... prepricljivo

razen ce recem; da je tvoja originalnost v tem; da pises o miru z opevanjem nemira

ampak morda nocoj nisem dovolj jasnovidna

pozdrav !

haha mathea morda pa nisi pomislila da mi martinčeka žingamo danes hehehe

Bom jutri kaj probo napisat danes raje ne

lep dan in sayonara

Vi ste pa hudi ... Se vam da,a? Pridni, pridni.

No, Mathea, lepo da si prišla na novo idejo, ki je povrh vsega še precej zanimiva.

No, bom še jaz vsaj kaj napisala ... Komentirala tudi, ja, če ne sedaj pa drugič. No.

zajaha krilatega konja neba
in sliši prepadni strel daljave
zapoje beli spev tišine
in pade na strohnelo truplo zgodovine
sanja leti do jutri morda celo preživi

Dobro, to je bolj tako ... Spackano skupaj. Ampak - to so vaje!

utapljam se v rjuhe svobode
sluh si mašim z neslišno glasbo
razmišljam o popolnem niču
in se izgubim
izgubim v nemiru resnic

Ponavljam - gre za vajo! Itak ste se lotili na veliko pljuvat ... (poudarjam - kar je pravilno!)

brbot izventelesnih drgetanj
edina svetloba išče pot v soju sveč
gozd in v njem mala hišica
tišina milina izbrisana brazgotina
izpit grižljaj jazu ukradenega miru

Kaj že? Ja, točno - vaja.

utrne luč
zven trobente
dež in solze
dotik zemlje
in tema tema

Zaenkrat naj bo to to ... Ni čas za vajo. Očitno.

Tina ... hello - ja pravijo da vaja dela mojstra - hehe

nekako me najbolj preprica zadnji (verjetno ker mi je najbljizji po stilu) kar ne pomeni da drugi niso dobri ....


se mi je pa zdelo zanimivo, ko sem prve verze vsakega od njih zdruzila v eno pesem ... ( tvoji zacetki so mi ponavadi zelo vsec )

zajaham krilatega konja neba
utapim se v rjuhe svobode
brbot izventelesnih drgetanj
utrne luč
leti do jutri morda celo preživi


hehe - vaja