V tej objavi se razpravlja o vsebini: Ustavljen cas

Doloceni ljudje pustijo za sabo pecat, ki ne zbledi, ostane zapisan v dusi, srcu in znova in znova se jih spominjamo in nenazadnje so spomini
tudi nekaj lepega, ce nam vznemirijo cute in
pospesijo bitje srca. In kot si lepo napisala v
pesmici, se je na vratih razrasla trta, sipe so
popokale, v srcu pa ostanejo spomin se kako ziv
kot da bi se za cudovite trenutke ustavil cas in
ostanejo taksni kot so bili tisti trenutek ko so nastali in jim zob casa ne more blizu.
Lepa pesem, Spela.

®ivijo ©pela!

Pesem, ki je lahko razumljiva ironično ali pa tragično. Ironično v smislu trnuljčice, tragično pa v obliki spomina. Torej vrata, kljuka, duri so tisti možganski del, ki uravnavajo spomin in čustva. Figurativno srce. V njem je ljubi pustil neizbrisan pečat bolečega spomina. Nemogoče je, da bi bila kdaj še skupaj, a vendar spomin še ostaja. Neizbrisno...

LP Pripovedovalec!

prav hotela sem, da bi prispodobe zvenele kar se da razlicno, prav zaradi predstave o pesmi- sama sem ob pisanju te pesmi zivo videla neko staro, razpadlo hiso, zarasceno s plevelom, pozobano v casu,z lepo vidnimi opekami , neka energija pa je tam ostala(nekaj se je zgodilo...)- v bistvu niti najmanj ni osebno izpovedna, se mi je pa slika prikradla v budnosti kakor sanje-zanimivo, kajne?

Je ta hiša na Kodeljevem v Ljubljani?

LP Pripovedovalec!

hahah- ne, to je hisa samo v moji glavi, lahko je pa tudi tista

dvakrat poslano- skrat na delu

Ne vem, zakaj sem pomislil takoj na tisto hišo. Je prav smešno. Če prideš s poti skozi drevored, zagledaš to propadajočo hišo, pred njo pa je reklamno geslo za pogrebni zavod. Torej vidiš na pol porušeno zgradbo, vidijo se opeke, streha je vdrta, bršljan je prerastel južno steno, zidovje je črno, polno vlage in gnilobe, pred njo pa tabla, tega pogrebnega zavoda z imenom: VEČNOST!

Ironija pa taka!

LP Pripovedovalec!

ironicno- zares. je pa ironija tud del nasega pisanja, pa vcasih zelo prav pride- zanimivo, kaj si opazil na tej hisi, potem pa se napis- vecnost(dober opazovalec).

ironicno- zares. je pa ironija tud del nasega pisanja, pa vcasih zelo prav pride- zanimivo, kaj si opazil na tej hisi, potem pa se napis- vecnost(dober opazovalec).

Opažam tudi, da te komaj dohajam v odgovorih. Vsakič, ko pogledam na seznam vidim ©pela (kar pomeni, da si že odgovorila). Očitno sva midva tista, ki imava čas ob tej uri...

Kaj pa je s tabo, da tolikokrat "objaviš" isto besedilo? To je verjetno zato, ker klikneš možnost "nazaj" ali pa je kaj drugega vzrok?

Kar počasi, se nikamor ne mudi...

LP Pripovedovalec!

verjetno bo to to- kliknem nazaj...ja sm imela kar nekaj casa...zdaj pa letim naprej.Lp in se beremo!

Velja, živijo!

LP Pripovedovalec!

Matej, vzami fotoaparat v roke, pojdi do tiste hiše in naredi par fotografij. Drugače jo bom jaz izbrskala in ti ukradla oko in naredila fantastično fotografijo! To bi bila pripovedna fotografija! Težko dobiš takšno ironijo za v objektiv! Odlična opazka!

Aha, pa še glede pesmi. Lepa je, ja. Barvito opisan spomin, ki se je zapečatil vate. Ko opišeš ta spomin kot to razpadlo hišo, pokažeš, da je že dolgo tega in čeprav je hiša že izgubila svojo uporabno vrednost, izgubila življenje, še vedno živi v nekem spominu... Pa tudi všeč mi je, ker hiša je iz mrtvega oz. neživega materiala, ampak paradoksalno jo ukrade živ material, bršljan, torej živ, razrasel, torej vse večji in bohotnejši jo prekriva in zakriva njeno prvotno stanje... Kot spomin, ki sčasoma bledi, se spreminja, vendar ostaja živ... V bistvu bo življenje preraslo tisto mrtvo stavbo. In spomin ne bo mogel kar tako oditi. Spomin ostaja, vedno bolj živ, čeprav spremenjen. Večen bo, dokler živ bo osebek, ki ga nosi. Če pa si bo kdo dovolil presekati bršljan in ga tako umoriti, bo počasi lahko umrl tudi spomin...

Uf sem sedaj napredla...

No ©pela, lepa, pripovedna pesem polna večstranskih prispodob...

Tina, hvala za pohvalo- zanimiv pogled na razclenitev moje pesmi!!! Tudi tvoje pesmi so vredne branja!!!

Tina, hvala za pohvalo- zanimiv pogled na razclenitev moje pesmi!!! Tudi tvoje pesmi so vredne branja!!!

Tina napisala:

CITAT:
Matej, vzami fotoaparat v roke, pojdi do tiste hiše in naredi par fotografij. Drugače jo bom jaz izbrskala in ti ukradla oko in naredila fantastično fotografijo! To bi bila pripovedna fotografija! Težko dobiš takšno ironijo za v objektiv! Odlična opazka!

®ivijo Tina!

Ti kar daj. Jaz živim sedaj na drugi strani Slovenije. Mislim pa, da so tisto hišo obnovil (je bila spomeniško zavarovana). Je pa življenje polno takšnih ironij, a ne?

LP Pripovedovalec!

Res je, Matej. ®ivljenje je vse polno ironij! Pogosto prekleto krivičnih...

Ha-ha-ha, faca si Tina!

LP Pripovedovalec!

Mene ta pesem spominja na tisto od Ota Pestnerja Trideset let - melanholična, malce arhaična..