ok vsi nespecnezi in srcni prebodenci ki se spazmicno obracate po postelji in sredi noci iscete na portalu svoje vzporedne trpine in trpinke, zalepite sem najvecji (ne)smisel kar ga premorejo vasi bolni in prizadeti mozgani.
jaz in daimon vam ponujava najin vrhunski nadizdelek po imenu

PSIHOSPAZMICNA NEKROLEPSIJA

s časom v žepu se potapljam
splakujem sočnost krvavega žrela
zobje mesenih diamantov grizejo spake mojih metafizik
nizke so besede zapete v zlatih molih
obtežujem levo nogo ko zapenjaš ob mene
trenje veličastno opazuješ iskre svojih solz
(odplakni me kot drek o veličastna mati gnoja)
prepletel bom kodre tvojih pesmi v tkanino loja
pripravi me na kaos naj bom enajst v čaši števil
zaklinjanj in ukletij prodajal misli beračev
izpraznjenim breznom napolnjenih upov
pokliči me Sheeva - zri v pepelnik mojih sanj
speč spočenjam budnosti zaspale jame
pokrij me nežno bdim nad tvojo senco
obesi me na lastne visli
želim si zreti v tvoje oči zaspane.

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:15

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:17

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:20

Uredil: in popravil

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:54

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:55

Zaspal: Starspawn ob šestih zjutraj brez kisika

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:57

Umrl: Daimon zaradi prevelike doze alkohola ob šestih pa eno minuto. Starspawn žaluje.

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 05:59



Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 06:07

Rehabilitiran: Daimon

Na maturi kinka po angleško: Starspawn

Uredil: Starspawn, ob: 27/05/2006 08:22

Kje so brezna, tvoja..moja...
blodnje vse.... ostajam svoja...
počnem prav vse kar naj bi ne....
prav srečna sem, ko bolj umiram,
epitaf v glavo si skeniram...


Bolj malo bo ostalo....



Uredil: Neva, ob: 09/06/2006 07:12

lovely

se vidi da nocoj ni bilo lune

Uredil: mathea, ob: 28/05/2006 08:26

se dobro , da luna razgraja samo v dnevih, ki si jih je vzela za svoje, kaj bi bilo , ce bi razgrajala tudi podnevi.

ajda napisal:

CITAT:
se dobro , da luna razgraja samo v dnevih, ki si jih je vzela za svoje, kaj bi bilo , ce bi razgrajala tudi podnevi.

pol bi jaz bil sefe tukaj.

CITAT:
(odplakni me kot drek o veličastna mati gnoja)

Mladspawn

Uredil: rok grčar, ob: 03/06/2006 14:49

Ne vem kje je trenutno luna, vem pa, da sem vedno za njo..........


Vdihnem svinčeni spomin,
zastrupljam se z bolečino,
ko izdihnem, bom brezbrižna...
Plesalka z enim copatkom
in mačko na rami, lahko je
keramična, če hočeš,
lahko se slečem do lepote...
vdihnem te
in se zastrupljam
brez izdiha,
nikoli ne bom brezbrižna.
Večna bom kot ti.

Uredil: Neva, ob: 08/06/2006 10:57

Saj bom...nekega dne,
ko se bova pogovarjala skozi
tišino teme, obljubila ti bom...
ovila se bom okoli tvojih gležnjev
okoli svojih, ostala bova brez korakov,
iz mavrice bom izrezala barvno brezpotje in ga položila okoli naju,
ostala bova, zazrta drug v drugega, z dlanjo v dlani, iztrgana času in spet zakopana,
obljubila ti bom...
obljubil mi boš...
ne bova rabila besed, ne dotikov,
ne življenja.....ostala bova...
v svetlobi bolečine in senci radosti
nedotakljiva,
drug drugemu obljubljena.

Imam itak čisto svojo luno

Midva že ne kolovrativa,
kostruktivno premikava noge s kocke na kocko,
zvrnjeni nasmeški se kotalijo v odtoke na robu ceste, okroglost sveta je dokazljiva na pičlih pol metra...centimetrov.Peta se vklešči med dva tlakovca, noga ne gre z menoj....mogoče gresta tlakovca? Ti si kriv, itak, namesto, da bi se smejala življenju, se bodem s tlakovci.Ne vem, če res pametnejši popušča, čevelj je čevelj...
Ne poljubljaj me sredi ceste in sredi dežja, sedaj, ko ne vem kje je moj čevelj, sedaj, ko si z menoj, jutri pa...jokam in se nič ne pozna, in stopicam bosa, soočena že z ne vem katero resnico, ki je posledica konstruktivnega premikanja nog v različne smeri...
Midva že ne kolovrativa.....

Izgleda, da sem edina, ki zapriseženo blodi

Danes te prižgem in boš na programu,
ti boš ti in jaz ne bom jaz,
ohlajena bom na govorno temperaturo,
občasno ogreta do grafičnega nasmeha....
v skritem ledišču bom ohranjala pri življenju svoje bistvo, moj mali pekel čiste zaljubljenosti, ki ga
namakam v žveplenih parah znanega proizvajalca "Nisi kar želim".
Sledi partija tenisa, forehand ideje, backhand muzike, vmes čisti fiks doživetja instantnih sanj...pobegnem v temo edina lastnica luči, zmagovalka sanj....... poraženka življenja.
Greš.Izklopiš. Živiš. Umrem.Ciao.

Uredil: Neva, ob: 08/06/2006 13:46

Umrla sem v sanjah in to ne
enkrat, vedno kadar sem hotela,
da bi kdo vedel, kako me boli
in sem želela,
da čuti podobno, da me izgubi...
kako naivno....
če me nekdo mirno prezre v življenju,
ne vem kaj bi smrt spremenila...
kakšne bedne sanje,
iščejo zadoščenje in potrditev,
da nekomu vendarle nekaj pomeniš
in moraš zato na lastni pogreb...
kaj je v tem življenju res potrebno
vse izgubiti,
da ugotoviš kaj je vredno in kaj ne...
gol, bos in nesrečen...boš potem vedel kam...
ali pa ti je napačna izbira usojena in boš samo še bolj gol, bos in nesrečen...

Briljantni zgled zrelosti,
zagledan v svoje vrtoglavo nasprotje,
izstreljen do nebes in narahlo padajoč
na moje telo kot odeja, vse težja in težja...
odvržem jo, ne maram utesnjenosti,
hočem te gola, lebdeča v tvojem objemu,
krik ujede visoko v skalovju in spust v globino,
prelet preko prsi in igra z zaponko,
edini si, kradeš mi dih, zate razprem krila, pozabljam nase...
Briljantni zgled norosti,
zagledan v svoje vrtoglavno nasprotje,
izstreljen do nebes in narahlo padajoč
na tvoje telo kot odeja, vse težja in težja,
ne odvržeš je in pustiš, da te duši...

ZABLODE SO MOJ PRIVILEGIJ, he, he....podnevi in ponoči

Uredil: neva, ob: 14/06/2006 11:17

Trenutne lunine faze...



Kot perla bela
razsvetljuješ mojo temo
odgovore nanizaš in
vpleteš jih v novo
kito, tisočerih vprašanj....

Z dlanjo gladim rob žiletke
in zarežem plitvo,
lasje ti zakrivajo obraz,
čutim tvoje dlani in jim želim verjeti.......
Kapljica pade na tla, del mene,
v njej si še ves neresničen.
Nikoli več ne bo moja.
Tako hladno postaja
kot tvoje besede.
Uresničiš se.

Na obraz lepim mladost in sem tat dneva,
kradem sebe, tebe,
bogata, bogatejša, najbogatejša...
laž me osvaja in je vedno bolj čudovita,
dotiki spomina ropajo do absolutne ničle,
drsijo po ustnicah in te izsesavajo,
izgineš v tujih predstavah o sreči,
ker nisi, nisi in še enkrat nisi...
ponovi zgodbo, če hočeš živeti,
poljubi, naj boli,
resnica je spremenljivo okrutna,
v izrečenem se razkrajam.......

Slišim kako hrope moje mesto,
nisem od tu in nisem od tam,
ne rešujem ničesar,
ko prideš, sem brez občutkov,
oblaki rišejo moje misli,
sproti se razblinjajo v nič
brez pripadnosti, otopele...
zakaj živim,
če ti ne morem slediti,
ljubosumno čuvam edino pot
kjer se srečujejo sanje,
moje in tvoje, prečudovite
za ta svet ...
in ne spreminjam ničesar....